torek, 16. april 2019

Kaj smo se naučili in spoznali


Zadnji dan in odhod

Pred nami je bil še zadnji delovni dan. Po zajtrku smo jutro in del dopoldneva preživeli v laboratoriju in določali trdnost vode. Pri vaji smo zelo uživali, saj so se različne barve med sabo lepo prelivale. Po koncu vaj smo od šolskega vodstva in profesorjev dobili še sladko presenečenje. Ker smo z vajami končali prej, kot je bilo predvideno, smo  z mentorjem odšli v jedilnico, kjer smo kasneje tudi kosili, in se tam pogovoriti o naši izkušnji.





Evalvacija prakse
Izpostavili smo, da nam je bila praksa na splošno zelo všeč, vendar bi lahko laboratorijske vaje vseeno popestrili z različnostjo metod in pristopov, saj smo večinoma le titrirali. Želeli smo si, da bi delali tudi vaje iz mikrobiologije in tudi, da bi obdelali več biotehnoloških parametrov.
Lokacija nastanitve nam je ugajala, saj smo se lahko peš vsako jutro sprehodili do šole in centra mesta, a zmotilo nas je to, da je bilo v dekliškem in fantovskem eno ležišče kar kavč, ki pa ni bil niti malo udoben in celo polomljen, zato smo vsa tri dekleta spala kar na postelji, fantje pa so se odločili prenašati neudobnost ležišča. Prav tako smo bili nekaj časa brez oblačil, ki smo jih dali v pranje, saj je lastnica apartmajev potrebovala nekaj dni, da nam jih je vrnila. Nad slabo internetno povezava ni bil noben navdušen, saj nam je povzročala veliko preglavic in nam oteževala naše študijsko raziskovanje.
Nad ogledi znamenitosti smo bili navdušeni, še najbolj nezanimiv od vseh  se nam je zdel grad Pieskowa  Skala, v katerem je tudi muzej in smo ga obiskali na prvi dan naše izmenjave. Kot najboljšo med izbranimi destinacijami bi izpostavili obisk rudnika soli, ki je naravnost čudovit, zanimiv in prijeten je bil tudi vodič, ki nas je vodil, saj je bil izjemno zgovoren ter je obvladal angleščino. Poleg rudnika nam je bil pri srcu tudi narodni park Ojcow s svojo raznolikostjo.
Po pogovoru smo imeli zgodnje kosilo in nato smo se sprehodili do Italicusa, kjer smo si z Danielom izrekli še zadnje besede, on pa nam je izdal certifikate o opravljeni praksi. Podarili smo mu našo sliko in piškotke ter se mu zahvalili za vso prijaznost in vse, kar je storil za nas. Potrudil se je, da smo bili zadovoljni in izpolnjeval je vse  nadležne malenkosti, ki so se pojavile tekom teh dveh tednov.
Zadnji večer smo prebili veselo in v družbi ter se poslovili od Krakova in Poljske. Naslednji dan nas je namreč čakalo pospravljanje in pakiranje ter pot domov.


Poljska

Poljska je ogromna država v centralni Evropi, s 312.679 km2 je kar 15x večja od Slovenije in v njej živi za 18x več ljudi kot v Sloveniji. Poljska je bila nekoč ogromno kraljestvo, o čemer pričajo bogati gradovi, veličastne cerkve, številni muzeji in starodavna mestna arhitektura, spraznjene judovske četrti in koncentracijska taborišča pa pričajo tudi o manj prijetni plati zgodovine in so nam v spomin in opomin.

Poljska ima raznoliko naravo, podobno kot Slovenija ima morje, sicer mrzlo in na severu, poleg tega ima gore, jame, gozdove, ogromna žitna polja in tudi puščavo.

Poljska valuta je zlot, ki je v razmerju z evrom približno 4,5 : 1. Ogromno je menjalnic, kjer lahko evre zamenjaš, saj jih drugje skorajda ne sprejemajo. Skoraj vsepovsod pa so možna plačila s kartico.

Cene na Poljske so za 20- 30 % nižje kakor pri nas, kar velja za hrano, javni prevoz, vstopnine, bencin in dobrine v trgovini. Najem stanovanja stane približno toliko kot pri nas ali celo več. Povprečna plača pa je podobna vrednosti povprečne plače v Sloveniji.

Krakov

Krakov je postal v zadnjih letih popularna turistična destinacija, zato se v mestu vedno nekaj dogaja, glavni trg pa včasih pesti gneča. Večino glavnih znamenitosti: judovska četrt Kazimierz, grad Wavel, tržnica Suknjenica, ogromno verskih objektov, katedralo, ostanke obzidja, park, ki obdaja staro mestno središče, si je mogoče ogledati peš in v enem dnevu. Tudi nočno življenje je ob obilici lokalov, pubov in klubov zelo raznoliko in pestro. Ogromno je skritih dvorišč s prelepimi vrtovi in kavarnami. Ogromno je tudi podzemnih prostorov v obliki prostornih, tudi trinadstropnih kleti, saj so mesto ves čas zasuvali in nadgrajevali.

Hrana, ki smo jo uživali, je značilna za močno in težko celinsko kuhinjo. Ogromno je mesnih izdelkov, cvrtja, jedi iz krompirja (pierogi), repe, zelja in rdeče pese. Sprva nam je prehrana prijala, proti koncu pa smo se je že nasitili in iskali alternativne rešitve v obliki kuhanja doma ali selekcije na krožniku. Ob takšni hrani bi se dolgoročno najbrž lepo poredili, smo ugotavljali ob vsakem obroku.

V centru mesta smo opazili tudi tolerantno prometno politiko, kjer ima pešec prednost pred avtom, takoj ko postavi nogo na cestišče, zato so semaforji kar ugasnjeni. Po mestu vozi tudi tramvaj in avtobusi, možno pa si je izposoditi tudi kolo.

Jezik, ljudje in šola

Uradni jezik je poljščina, v večjih mestih se je možno sporazumevati v angleščini, drugje pa ti pride prav znanje nemščine, ruščine, srbščine oz. mešanica omenjenih jezikov. Mi smo imeli to srečo, da je bil naš poljski mentor v angleščini zelo vešč, tako nam je pomagal premoščati jezikovne bariere, ki so se občasno pojavile.

Poljaki, ki jih srečaš na ulici med množicami turistov ali v kakšni trgovini, kavarni ipd., imajo po navadi mrk izraz in delujejo hladno, a če ti jih uspe bolje spoznati, postajo bolj prijazni in klepetavi.

Poljaki so zelo verni in konservativni ljudje. Presenetili so nas križi na stenah učilnic in to v javnih šolah. Prav tako imajo poljski dijaki strožja pravila obnašanja (ne smejo imeti npr. tatu, piercing, krilo nad koleni, razkrit popek ipd.) in manj možnosti za raznolike obšolske dejavnosti (krožki, izbirne vsebine, izleti, izmenjave ...) Prav tako nimajo jesenskih, zimskih in spomladanski počitnic in so nam odkrito priznali zavidanje. Tudi plače učiteljev so nižje kot pri nas in Poljaki pravijo, da so zanje celo sramotne, zato so se odločili oditi na neizprosno stavko ravno v drugem tednu naše izmenjave. Večina javnih šol se nahaja v starih zgodovinskih zgradbah, tudi šola, ki smo jo obiskovali mi. Opazili smo, da so učilnice slabše opremljene in ureje kot pri nas, tudi laboratorij na naši šoli se ponaša z boljšo urejenostjo in opremo.

Slabosti

Mesto je precej onesnaženo in se bori s smogom. Veliko je ljudi in prometa, zato se čas potovanj izven središča podaljša. Velik nacionalni problem je tudi alkoholizem in slabe plače javnega sektorja.

Ne glede na vse je bila naša izmenjava fantastična. Vsak trenutek smo užili in namenili veliko časa raziskovanju mesta, ogledu znamenitosti, druženju, počitku in učenju ... Z veseljem bi se še kdaj vrnili v Krakov in ponovno doživeli mestni utrip in njegove značilnosti.




Poljsko smo raziskovali in se tam izobraževali:

Lana Bajec, Hana Čučkin, Tinkara Rupnik, Peter Godeša, Miha Krpan in Jurij Malovrh. Spremljala nas je profesorica in mentorica Bojana Žižek.




Ni komentarjev:

Objava komentarja