Tokrat smo se zbudili v sveže, rahlo oblačno sobotno jutro. Z zaspanim
izrazom na obrazu smo se odpravili proti restavraciji Koko in tam
pozajtrkovali. Tam nas je pobral kombi, s katerim smo odpravili do rudnika soli
Wieliczka. Wieliczka je ena najbolj dragocenih poljskih znamenitosti in je pod
Unescovo zaščito. Rudnik vsako leto obišče približno milijon ljudi iz vsega
sveta. Najprej nas je čakalo več kot 400 stopnic, po katerih smo se spustili do
globine 60 metrov. Zelo zgovoren vodič nas je popeljal po dvokilometrski poti,
kjer nam je razkazal različne votline, umetnine in dvorane ter nam predstavil zgodovino
in značilnosti rudnika. Med vsemi sobanami je bila najbolj fascinantna kapela
svete Kinge in slana jezera v katerih se ni moč utopiti, saj zaradi soli lebdiš
na vodni globini (tega sicer nismo preizkusili na lastni koži).
Po treh urah, ki smo jih preživeli globoko pod zemljo, je bil spet čas,
da se nadihamo svežega zraka. Z dvigalom smo se dvignili 160 metrov in prišli
na površje. Odpeljali smo se nazaj v Krakov in se prijetno utrujeni odpravili
proti apartmajem, kjer smo preživeli zaspano in deževno popoldne in si ogledali
več grozljivk, zaradi katerih so imeli nekateri nočne more. Po večerji v Kokotu
smo se odpravili še na sprehod ter se v zgodnjih večernih urah odpravili
spat.
Ni komentarjev:
Objavite komentar